APDEJT.si

Predsednik Turčije Recep Tayyip Erdoğan se je na zahtevo generalnega sekretarja NATA Marka Rutteja po telefonu pogovarjal z njim. V pogovoru so obravnavali zadnje dogodke v zvezi z vojno v Ukrajini, regionalna in globalna vprašanja. Turčija pozorno spremlja srečanje na Aljaski.

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov je 14. avgusta 2025 opravil telefonski pogovor s kazahstanskim kolegom Muratom Nurtleujem, ki je tudi namestnik predsednika vlade. V pogovoru sta ministra izmenjala mnenja o različnih vprašanjih.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je 14. avgusta opravil telefonski pogovor s predsednikom Republike Azerbajdžan, Ilhamom Aliyevom. Pogovor je bil osredotočen na aktualne politične teme in sodelovanje med Evropsko unijo in Azerbajdžanom.

Azerbajdžansko zunanje ministrstvo je Pakistanu čestitalo ob dnevu neodvisnosti. Čestitke so bile objavljene na različnih azerbajdžanskih spletnih portalih, kot so Azernews in AzVision.az.

Parlament kantona Ženeva je zavrnil resolucijo št. 24.321, ki so jo predlagali pro-armenski poslanci. Resolucija je obravnavala vprašanje priključitve Gorskega Karabaha in pozivala k izpustitvi političnih zapornikov v Azerbajdžanu. Zavrnitev je rezultat prizadevanj azerbajdžanskega veleposlaništva v Švici.

Azerbajdžan je Ukrajini poslal novo rundo humanitarne pomoči, ki obsega električno opremo. Predsednik Ilham Aliyev je podpisal ukaz za pošiljanje pomoči iz Tehnološkega parka Sumgayit. Ukrajina je izrazila hvaležnost Azerbajdžanu za kritično humanitarno pomoč in podporo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je priznal, da je Francija med dekolonizacijo v Kamerunu vodila »vojno«. To priznanje sledi poročilu zgodovinarjev, ki ga je Macron prejel januarja in poudarja, da je represija francoskih kolonialnih oblasti med letoma 1956 in 1961 prerasla v pravo »vojno«, ki je zahtevala »deset tisoč žrtev«. Macronovo priznanje predstavlja prelomnico v spominu med državama.

Predsednik Albanije Bajram Begaj in generalni sekretar Konference o interakciji in gradnji zaupanja v Aziji (CICA) sta poslala čestitki predsedniku Azerbajdžana Ilhamu Aliyevu. Čestitke prihajajo ob pomembnem dogodku, katerega vsebina sicer ni specificirana v virih.

Sporazum o miru med Armenijo in Azerbajdžanom, dosežen med nedavnim vrhom v Washingtonu, je po mnenju visokega uradnika ZDA pomemben za predsednika Donalda Trumpa. Tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Tammy Bruce je izjavila, da dogovor potrjuje Trumpovo vlogo mirovnika.

Indijski premier Narendra Modi načrtuje obisk Združenih držav Amerike septembra, kjer se bo udeležil zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Med obiskom naj bi se srečal tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, poroča indijski časnik The Indian Express.

Ameriški državni sekretar Marko Rubio je izjavil, da je nedavni mirovni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo primer prizadevanj predsednika Trumpa za mir. Rubio je poudaril, da si Trump prizadeva za dosego dogovorov in da je mir ena njegovih glavnih prioritet. Tudi predstavnica ameriškega State Departmenta, Tammi Bryus, je potrdila, da je sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo zelo pomemben za ameriškega predsednika.

Azerbajdžansko veleposlaništvo v Franciji je objavilo informacije v zvezi s situacijo, v kateri so se znašli azerbajdžanski državljani Məhəmməd Quliyev in Gültac Abdullayeva. Par, ki je s svojima dvema otrokoma potoval iz Nemčije skozi Francijo proti Azerbajdžanu, je ostal brez otrok. Veleposlaništvo je takoj ukrepalo in vzpostavilo stik s francoskimi oblastmi glede tega primera.

Zunanja ministra Azerbajdžana, Ceyhun Bayramov, in Armenije, Ararat Mirzoyan, sta 12. avgusta 2025 opravila telefonski pogovor, v katerem sta razpravljala o izvajanju skupne izjave, podpisane v Washingtonu. Mirzoyan se je o srečanju v Washingtonu pogovarjal tudi z gruzijsko kolegico Mako Bočorišvili.

Gruzijski predsednik Miheil Kavelašvili je obiskal Turčijo, kjer se je srečal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom. Srečanje je potekalo v Ankari, kjer so razpravljali o regionalni varnosti in sodelovanju med državama. Erdoğan je poudaril pomen tristranskega formata Turčija-Azerbajdžan-Gruzija pri prispevanju k regionalnemu miru in razvoju. Državi bosta nadaljevali skupna prizadevanja za mir in stabilnost v regiji.

Emmanuel Macron je v pismu kamerunskemu predsedniku Paulu Biyi priznal, da je Francija med dekolonizacijo v Kamerunu vodila »vojno«. S tem je uradno priznal odgovornost Francije za ubijanje voditeljev gibanja za neodvisnost med leti 1958 in 1960.

Armenski zunanji minister Ararat Mirzoyan je iranskega kolega obvestil o najnovejših dogodkih, vključno z mirovnim sporazumom z Azerbajdžanom. Iranski zunanji minister je poudaril pomembnost spoštovanja nacionalne suverenosti v pogovorih o tranzitu v Kavkazu in regionalnih povezovalnih pobudah.

Evropski voditelji so ponovili, da se ukrajinske meje ne smejo spreminjati s silo, in poudarili, da pot do miru ni mogoča brez sodelovanja Ukrajine. Madžarski premier Viktor Orban ni podprl skupne izjave 26 voditeljev držav članic EU o pravici Ukrajine do samoodločbe.

Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev je prejel čestitke od varuha človekovih pravic (Ombudsmana) Səbine Əliyeva in voditeljev verskih skupnosti v Azerbajdžanu. Predsednik Tadžikistana Emomali Rahmon je prav tako poslal čestitko İlhamu Əliyevu.

Azerbajdžan in Armenija sta se obrnila na generalnega sekretarja OVSE z zahtevo po zaprtju Minskove skupine. Zunanji ministri obeh držav so pripravili osnutek sklepa o zaprtju Minskovega procesa OVSE in s tem povezanih struktur, ki je bil posredovan državam članicam OVSE.

Azerbajdžan in Armenija sta objavila celotno besedilo mirovnega sporazuma, ki med drugim vključuje medsebojno priznavanje meja iz sovjetske dobe, zavračanje uporabe sile, reševanje problematičnih vprašanj dvostransko in opredelitev pojma separatizma. Meja med državama bo določena s posebnim sporazumom, predvideno pa je tudi imenovanje azerbajdžanskega veleposlanika v Erevan. Državi bosta ustanovili komisijo za nadzor izvajanja mirovnega sporazuma in se izognili nameščanju sil tretjih držav na meji.